V Hat Yai-ju smo prvič na Tajskem občutili neturistično stran te države. Tukaj res ni nikogar, ker tudi ni nič posebnega za početi. Za nas je bil Hat Yai samo prestopna točka. Moramo pa pohvaliti hotel Hanuman, ki je bil zelo urejen, osebje prijazno in zajtrk super. To je sedaj že kar naša rdeča nit na tokratnem potovanju. Medtem ko je Sofija zvečer malo počivala v sobi (beri – izkoriščala neomejene minute za telefon), sva se midva napotila na večerno tržnico. Postopala sva med domačini, preskočila kakšnega ščurka in se izogibala naročilu hrane, ki definitivno ni bila skladiščena po HACCP-u. Vseeno fino doživetje :).
Zjutraj je na nas točno ob uri čakal kombi za prevoz do pomola Pak Bara, kjer smo si organizirali Speedboat do otoka Koh lipe.
Koh Lipe – prvi vtisi
Najprej nekaj iztočnic za Koh Lipe, kar smo pobrali iz interneta in od znancev. Lipe naj bi se skozi zadnja leta korenito spremenil iz laid-back, potapljaškega otoka v mega turistično destinacijo. Sklepali smo, da to ne velja le za Koh Lipe, ampak za 90% vseh tajskih otokov. Druga stvar, ki smo jo slišali od znanke v Bangkoku je, da je Koh Lipe postal zelo umazan otok. Takrat nas je že bolj zaskrbelo. Ampak ni bilo več poti nazaj – pot na Lipe in prenočišče sta bila že rezervirana in plačana.
Ko nas je hitri čoln pripeljal do obale Koh Lipeja, so se napovedi o umazaniji v morju izkazale za resnične. V vodi so plavale plastenke, japonke (napisano z malo začetnico), zamaški, vrečke in najbolj bizarna zadeva Louis Vouitton torba. Domačinov to očitno ni kaj prida ganilo. Vsi so bili prijazni, nasmejani in zadovoljni. Ali res nihče ne vidi svinjarije v vodi in na plaži? Po check-inu smo se želeli čimprej skopati v zavetju naše »skrite« plaže. A smo pred skokom v morje najprej pobrali vso umazanijo, ki očitno ni motila drugih gostov. Nato smo počistili še večje kose, ki so plavali v vodi – rešili eno rakovico iz plavajočega stiropora in se prvič malo bolj mirno okopali. Če bo to naša vsakdanja rutina, potem ta otok definitvino ni bil dobra izbira… Zato smo vprašali domačine od kod toliko svinjarije? Kot je usoda želela, je zadnjih 5 dni noro deževalo in to naj bi bil razlog za nastalo situacijo. Pa je bil res? Odgovor smo dobili v naslednjih dneh.
Snorklanje reši dopust, … potapljanje pa ga dvigne v višave
Prav je, da začnem z nastanitvijo. Zaradi vseh začetnih peripetij sploh nismo opazili v kakšnem čudovitem resortu smo – Ten Moons Lipe. Osebje je ves čas skrbelo, da smo se počutili udobno. Prinašali so spreje proti komarjem, pomagali pri planiranju dnevov, opozarjali na happy hour, bili so povsod in dobro je bilo tako. Hotel je nameščen na vzhodu otoka na skrajnem robu Sunrise beach, torej stran od glavnega dogajanja in glavne plaže – to je bil njegov velik plus. Mimo vseh ostalih hotelov namreč hodijo obiskovalci otoka, »naš« pa ostaja bolj skrit, intimen. Terasa hotelske restavracije je bila tik ob plaži in tako smo pet dni začenjali s slow food zajtrkom ob šumenju morja in vzhajajočem soncu nad peščeno belim peskom in turkiznim morjem. Tudi sobo oz kočo smo imeli s pogledom na morje, klima, ventilator, vse ugodnosti, ki si jih želiš na takšnem otoku. Ampak kaj pa sploh lahko delaš tu?
Otok je majhen, celotnega se da prehoditi v slabi uri. Avtomobilov ni, za prevoz so na voljo tuk-tuki ali dolgorepi čolni ali pa kar nožni pogon. Na sredini otoka je Walking street, kjer najdeš vse, kar potrebuješ – 7 eleven, restavracije, dive shop-e, lekarne, slascicarne in trgovine s spominki in z opojnimi substancami. Ob plaži se nahajajo predvsem hoteli in bari, ki pa so bili še dokaj prazni. To definitivno ni otok za žuranje, ob 22h se praktično vse zapre. Kar pa nam je tudi ustrezalo, saj se glavne aktivnosti odvijajo čez dan:
Izleti za snorklanje – Če sta površina morja in obrobje plaž umazane (pa še to se je spremenilo če naslednji dan po prihodu), potem je pod vodo popolnoma drugačna slika. Morje na Tajskem živi. In opazovanje podvodnega sveta nam je bila ena izmed boljših izkušenj. Dva dni zapored smo šli z njihovim longtail boat-om, najprej na outer islands – Koh Hin Son, Koh Palai, Monkey Beach 2300BHT in naslednji dan še na inner islands – Koh Hin Ngam, Jabang, Sai Khao Beach 1800 BHT. Za snorklanje je Koh Lipe zares božanski. Videli smo morene, nemote, moorish idole, dory in celo morsko kačo. Korale so čudovite, dobro ohranjene in spominjajo na podvodne botanične vrtove. Super vidljivost in enostavno snorklanje brez prevelikih tokov in predvsem še brez turistov. Priporočamo oba izleta. Tudi hrane si ni treba nositi zraven, ker lahko za 4€ odlično ješ na vmesnem postanku na obeh izletih. Nazaj prideš pa ravno pravi čas za happy hour in whisky sour (še rima se!)
La Bombona – malo sva bila presenečena, ko je Sofija po prvem snorklanju in nagovarjanju potapljačev na walking streetu izrazila željo: »mami, ati jaz bi se tudi potapljala«. Takoj sva zagrabila bika za roge. Še isti večer smo obiskali 3 različne potapljaške centre. Najbolj nas je prepričal mali Španec Ibon Mayor iz San Sebastiana, ki je strasten navijač Real Sociedada. On je zdaj tudi uradno Sofijin prvi Buddy pri potapljanju. Naredili smo 4 krasne potope. Najbolje, da kaj več o njih pove Sofija:
Pri prvem potopu sva z mami delali vaje (čiščenje maske in regulatorja), za tem pa smo si skupaj 9 metrov pod vodno gladino ogledali čudovite korale in ribe. Samo damsel fishi nam niso bili všeč (še vedno imam odtis zob enega od njih na nogi). Po prvem potopu je sledilo kosilo in nato še drugi potop, pri katerem smo se potopili kar 12 in pol metrov. Brez vaj nam je ostalo več časa za ogledovanje koral, rib in celo jastogov. Naslednji dan se je uničil potapljaški čoln, zato smo prvi potop opravili v bližini Koh Lipe. Vseeno je bilo lepo. Za drugi potop nas je longtail boat odpeljal 20 minut stran in tam smo se še zadnjič potopili. Ibon nam je povedal, da bomo verjetno videli skate ali pa želve, ampak se nam to ni zdelo mogoče. No, želv nismo videli, skat je bil pa res lep. V vodi smo bili kar 59 minut. Mami je ostalo še 140 barov, atiju 60, meni pa samo 20. Na tem bom morala še delati!
Torej nam je všeč Koh Lipe?
Koh Lipe bomo ohranili v super spominu z rahlo grenkim priokusom nesnage. Tajska se mora še veliko naučiti, da ne izgubijo svojega najbolj pomembnega turističnega magneta – morja. Ni dovolj, da turisti pobirajo smeti na otokih, sprememba se mora začeti že na celini. Upam, da jim uspe, ker na Koh Lipe bi se še želeli vrniti.
Zdaj pa gremo naprej na sever – 7 ur s speedboatom (brzočolnom) na manj znani, bolj umirjen otok Koh Yao Noi.
Dodaj odgovor