Neverjetna potovanja Sofije, Tinke in Urha

Končno smo spet na poti! Peru je že daleč za nami, leto pa je minilo kot za šalo. Pred nami sta samo naša dva tedna, katera se veselimo in planiramo vse leto. Letos smo se odločili za destinacijo, ki smo se je dlje časa izogibali – Tajska. Vsa negativna (in pozitivna) fama okoli te države naju je s Tinko vedno malo odbijala. Horde turistov, Bangkok kot prestolnica vseh ekscesov, neokusni seks turizem, onesnaženost, žurke žurke žurke (ajde to je pozitivna stran). Ali bo to upravičeno mnenje ali pa ga bomo ovrgli, bo znano čez 17 dni našega potovanja skozi Tajsko od severa do juga.

Začeli bomo kot vedno z nekaj osnovnimi podatki:

24 ur na poti in prvi stik s Tajsko

Ker smo imeli relativno zgodnji let iz Benetk, sem del svojega petkovega delovnika opravil kot Lincoln Lawyer na zadnjem sedežu avta na poti v Italijo. Lahko bi se navadil na takšen način dela. Jovanka in Josip sta podobno opravljala svoje dolžnosti :). Sicer je bila pot do Bangkoka povsem nestresna. Miren let s Turkish Airlines iz Benetk v Istanbul in nato še cca. 10h v Bangkok. Zdaj že standardno prespimo več kot polovico dolgega leta, kar pomeni manj časa za gledanje filmov in branje. Smo pa zato lahko takoj v akciji, ko prispemo. In že prvi dan smo odlično izkoristili minute. Gremo lepo po dnevih:

1.dan – gostoljubje in ekstravaganca

Ne morem začeti nikjer drugje kot z našo nastanitvijo. Tinka je našla lep butični hotel Old Capitol Bike Inn za 385€ za tri nočitve. Razgleda ni bilo, je bil pa odličen zajtrk, čiste sobe, vsak dan novo presenečenje v obliki suvenirja na postelji in predvsem srčno in predano osebje. Poleg že naštetga je bil največji plus zagotovo bližina ulic Khao San in Rambuttri. Prva je žurerska ulica, druga pa bolj gastronomsko masažna. Mi smo starosti primerno izkoriščali predvsem ugodnosti slednje. Preizkusili smo njihove »specialitete« v obliki črvov, kobilic in škorpijonov. Še celo Sofija se je opogumila in odgriznila zadnjico kobilici. Preostanek je vseeno pristal v mojem trebuhu. Baby bites :).

Vmes smo obiskali še Wat Arun, ki je bil naš prvi tempelj (predvidevam, da od mnogih), zato nam je bil tudi zelo pri srcu. Do njega smo prišli z neke vrste splavom/čolnom in si ga ogledali še ob sončnem zahodu. Imajo nekaj mističnega na sebi sončni zahodi in templji.

Za konec dneva so nam v hotelu podarili kupone, da smo lahko šli na 60-minutno tajsko masažo z aromaterapijo za 20€ na osebo. Perfektni zaključek dneva.

2. dan – plavajoča tržnica in umikanje vlaku

Že drugi dan zjutraj smo imeli zabavno anekdoto, ko smo se odpravili v Grand Palace. Z aplikacijo Grab nas je taksist zapeljal do kraljevskega templja Grand Palace, ki slovi po smaragdnemu budi in zlati pagodi. Po pol ure iskanja smo našli samo ogromnega ležečega budo. Super za ogled, ampak to še vedno ni to, kar smo želeli videti – dokler nam niso povedali…da smo v napačnem templju! Bili smo v Wat Phoju. Grand Palace je čez cesto. Torej pozor, ko se potikate po Tajski, templjev imajo res veliko. Moram pa še to izpostaviti, da smo imeli celo srečo z našo zmešnjavo, ker je bil Grand Palace 24.10.2026 zaprt, zaradi smrti kraljice babice. Umrla je eno leto nazaj, v nedeljo so jo pa pokopali in je bilo vse zaprto. Ne bi rad vedel kje so jo hranili tako dolgo, ampak to je njihova stvar.

Po obisku Phoja smo imeli dilemo. Ali vzamemo organiziran izlet z vodičem in skupino ali vzamemo taksista in si potem sami ogledujemo znamenitosti. Ker je bil načrt obisk dveh tržnic, se nam to ni zdelo preveč kompleksno, da se podviga ne bi lotili sami in zato smo se odločili za solo misijo v treh delih.

1. Wat Bang Kung. Nenačrtovano smo se ustavili na poti v Amphawo, da smo si ogledali mini svetišče, ki ga je čas pokril z drevesom banyam. Zanimiva, kratka izkušnja za par slik in potem naprej.
2. Železniška postaja in tržnica Mae Klong. To je zagotovo najbolj znana tržnica na Tajskem, če ne celo na svetu. Sprehajaš se po tirnicah – levo in desno, kakšnega pol metra stran te utesnjujejo stojnice nabite s spominki. Medtem ko kupuješ stvari, ki jih ne potrebuješ, se v tej klavstrofobični ulici kar naenkrat zasliši objava – umaknite se s proge, prihaja vlak. Kakšen vlak??? Kam pa se bodo skrile stojnice in turisti in prodajalci? Tik pred zdajci vsi prodajalci primejo za strehe svojih stojnic in jih povlečejo nazaj, suvenirje prestavijo za borih par milimetrov, turisti se nagnetejo ob stene, policija obvladuje največje radovedneže pred vdorom na tirnice – ko se naenkrat pojavi vlak. Par centimetrov od ljudi in milimetrov od stojnic. Ko vlak parkira na postaji, se stojnice hipoma spet odprejo kot sončnice po dežju. Resnično enkratna izkušnja. https://youtu.be/0cPNYNwx3-I
3. Plavajoča tržnica Amphawa. – Najbolj znana plavajoča tržnica na Tajskem je zagotovo Damnoen Saduak. Želeli smo se izogniti gneči, zato smo se odločili za manjšo verzijo v Amphawi. Hrana je bila dobra, tržnica je bila majhna, turistov je bilo še manj, ampak tudi na splošno ljudi ni bilo veliko. Saj je super, če ni gneče, ampak če je prazno, pa tudi ni zabavno. Šofer nam je potem povedal, da popularnost teh plavajočih tržnic drastično pada. Mogoče je razlog tudi to, da stojnice niso več na reki ampak ob njej. V vsakem primeru izgleda, da gre za izginjajočo znamenitost, katere v prihodnosti več ne bomo videli. Dan smo zaključili s plovbo po reki in ogledom kresničk. To je bil pravljičen zaključek dneva, z ogledom živali nikoli ne moreš zgrešiti :). Aja, za piko na i smo si ob povratku v Bangkok privoščili še masažo stopal.

3.dan – raziskovanje kanala

Zadnji aktivni dan v Bangkoku smo si zapolnili s plovbo po reki Chao Phraya in njenih mestnih kanalih. Z domačo vodičko smo v organizaciji podjetja Co Van Kessel poleg same plovbe hranili ogromne ribe v reki, videli varane in se seveda še ustavili v templju (brez tega ne gre) ter občudovali 11 let starega, 69 metrov visokega in 40 metrov širokega Budo. Dobro izkoriščen čas. Ampak za počitek ni bilo časa, saj smo takoj po koncu ekskurzije vzeli taxi boat in obiskali Grand Palace – tokrat pravilnega. Vročina je bila zares neznosna in nič ni pomagalo, da sem si moral pred vstopom v tempelj kupiti hipijevske tajske dolge hlače, da sem sploh lahko vstopil. Znotraj kompleksa Grand Palace smo kaj hitro našli zlato pagodo, medtem ko se je smaragdni buda dobro skrival. Bil je namreč manjši od pričakovanj (vse manj kot 69 metrov je bilo razočaranje). Po nekaj slikah ostalih detajlnih fresk in skulptur smo hitro šli naprej v klimatizirane prostore.

Ker v vsakem večjem mestu poiščemo možnost panoramskega pogleda, smo se pred sončnim zahodom povzpeli na Mahanakon skywalk, kjer smo za las ujeli par foto trenutkov preden so nas poslali 4 nadstropja nižje v zaprte prostore zaradi prihajajoče nevihte.

Zvečer smo obiskali še Chinatown, pojedli jastoga in se na kratko dobili še s Sofijino prijateljico in njeno družino, ki so istočasno začeli potovanje po Tajski. Spili smo eno ilegalno pivo. Mogoče sem pozabil omeniti, da v celem Bangkoku na ta dan niso prodajali alkohola, ker je bil konec budističnega posta ali nekaj takega in bari niso smeli prodajati alkohola. Kar bizarno, ampak smo preživeli. Večer smo spet zaključili na masažah, kjer so nas že poznali in si čisto za konec privoščili še bananin roti z vanilijo. Tinka si ga seveda ni, ker je nezdravo:).

Odličen uvod v Tajsko zaenkrat. Naslednja postaja je Chiang Rai, ki pa bo popolnoma drugačen, ampak nič manj aktiven.