Neverjetna potovanja Sofije, Tinke in Urha

Avtodom Experience

Bom začel z vožnjo po pacifiški avtocesti™ (Pacific Highway). Je namreč sila duhamorna. Nič presenetljivega za videt. Voziš lahko največ 110. Edino zanimivo nam je bilo pri znakih za koale. Čeprav smo vedeli, da jih ne bomo videli, smo vseeno škilili na obrobna evkaliptusova drevesa, če opazimo kje kakšno sivo gmoto prisesano na vejo. Seveda nismo videli ničesar. Zato pa kenguruje na skoraj vsakem ovinku.

Preživeli smo našo prvo izkušnjo z avtodomom – juhu. Prevozili smo dolgih 1900 km. Za sploh prvi stik z avtodomom, se nam to zdi zelo smeli dosežek. Avtodom smo vrnili brez praske in s polnimi glavami novih idej, kje vse bi se dalo avtodom še izkoristiti. Nekako se najbolj nagibamo h prečkanju Kanade. Bomo videli. Časa za razmislek imamo še dovolj :). Smo pa navdušeni nad cenami kampiranja in nafte v Avstraliji, ki je od 0,8€ do 0,9€/l.

Se nam je pa zgodila čudna prigoda. Kot ponavadi sem čakal, da imam tank popolnoma prazen preden grem tankat. In ko smo se z zadnjimi hlapi pripeljali do bencinske, smo opazili zanimivost, da vse bencinske črpalke v Avstraliji ne točijo dizla. Tako smo potem v eco načinu in s potnimi čeli le prisopihali do naslednje črpalke, ki nas je odrešila morebitnih nevšečnosti z avstralskimi avtomobilskimi asistencami.

Moram pa na tej točki jasno in glasno pohvaliti najmlajšo članico naše odprave. Skozi celotno potovanje z avtom, avtodomom in letalom, ni niti enkrat zatečnarila in je veselo izpolnjevala svoje zvezke in cicibane. To, da je lahko spala zgoraj v avtodomu, pa je bil sploh vrhunec potovanja zanjo (res je nezahteven otrok). 

Pa gremo dalje po vrsti, kje vse smo se z avtodomom sploh še ustavili.

Byron Bay

Pot iz Port Stephensa do Byron Baya smo razpolovili z nočitvijo v Mooney Beachu, kjer smo se samo sprehodili skozi rečno laguno in šli dalje proti kraju, o katerem smo slišali že veliko hvalospevov, zato so bila naša pričakovanja visoka.

Byronov zaliv™ bi poetično poimenoval zadnje zatočišče sanjačev. Ne bomo napisali hipijev, ker ima to dandanes negativno konotacijo :). Byronov zaliv je poln umetnikov, glasbenikov, surferjev in turistov. Vsi od naštetih niso vedno uspešni, zato je v Byron Bay-u tudi veliko brezdomcev. Kraj ima nekaj romantičnega na sebi, sploh ko se zvečer usedeš na zelenico, v ozadju ti glasbenik prepeva Harvest Moon od Neil Younga, ti pa piješ pijačo, gledaš sončni zahod in poslušaš valove. Ima nek poseben »vibe«, ki ga kasneje nismo več začutili v drugih mestih, čeprav so isto imeli valove in sončne zahode :).

V BB nam je malce ponagajal veter. Res je močno pihalo. Nisi mogel ležati na plaži, ker ti je veter konstantno pihal pesek v obraz. Pa še meduze so bile na plaži, kar tudi ni pomagalo za izboljšanje počutja. Kar se plaže tiče smo bili bolj kot ne razočarani, ampak Byron Bay ni plaža, temveč so ljudje, ki živijo v njem.

Popolnoma drugačna slika nas je pričakala v naslednjem zalivu.

Noosa Heads

Ker smo iz našega potovalnega načrta črtali pot južno od Sydneya, smo privarčevani čas izkoristili za pot mimo Brisbanea v 130 km oddaljeno Nooso. Iz Noose prideš tudi na znameniti Fraser Island. O njem več malce kasneje.

Še enkrat več smo suvereno parkirali avtodom na zelo urejenem kampu ob reki. Kamp ima lušten parkec z duhovitim imenom Pelican Beach Park. Hitro smo ugotovili zakaj. Zjutraj, ko smo se odpravili v mesto, so se na plaži leno sončili pelikani. Še dobro, da sem prišel prvi na plažo, kajti ko je za mano pritekla Sofija s svojimi visokimi decibeli, se bi ime parka lahko hitro preimenovalo samo v Beach Park.

Noosa kot mesto je veliko bolj »upscale« kot Byron Bay. Imaš več pretencioznih restavracij, veliko trgovin z za nas nedostopnimi znamkami in temu primerne so tudi cene. Je pa kraj veliko bolj urejen in praktično brez brezdomcev. Ob lagunah, ki jih ustvarja reka lahko občuduješ vile, vsako s svojim privezom za čoln, malo nas je spominjalo na Ameriko. Zanimivo protislovje Byronu. Tudi plaže so nam bile bolj všeč. Sploh Tee Tree Bay, ki je le eden od zalivov Noosa narodnega parka. Morje je imelo celo več kot 20°C, tako da smo se prvič (in zadnjič) skopali v Avstraliji. Nočemo izpasti snobovsko, ampak Noosa nam je bila bolj všeč kot Byron. Enostavno nam je ta trenutek ustrezala urejenost, predvsem pa možnost kopanja. Mogoče bi bilo kdaj drugič ravno obratno. Vedno ti tudi ne ustreza ista glasba :).

Fraser Island oz. K´Gari

Najprej sem želel Fraserjev otok™ združiti z Nooso. Ko pa sem začel pisati, pa je postalo očitno, da si K`Gari zasluži svoj odstavek, če ne celo svoje objave.

K´Gari je največji peščeni otok na svetu. Domorodci so ga poimenovali K`Gari – kar pomeni raj oziroma paradiž. Upravičeno. Ni mi jasno, zakaj moramo vse kraje preimenovati. Če sem iskren, mi je prvotno ime (tako kot je Uluru veliko bolj spevno kot Ayers Rock) bolj všeč in bolj pristno kot pa suhoparni priimek nekega vplivneža ali karkoli že je Fraser (me niti ne zanima). Brezvezno posiljevanje novodobnih Avstralcev.

K´Gari je res čudo narave. Kilometrske plaže, ki so prevozne samo s 4×4 vozili. Imeli smo možnost, da si ga tudi mi izposodimo, ampak smo se odločili proti temu in šli z organizirano skupino. Boljša odločitev. Beseda dneva našega šoferja je bila še kako na mestu: bumpy. Vozili smo se tik ob morju po plažah, se slikali zraven nasedle ladje in se kopali v prečudovitem jezeru McKennzie. In še nasvet – pazite se dingov. Saj so luštni, ampak v naravi so tudi nevarni.

Dan je bil naporen, ampak vznemirljiv. To je kraj, ki ga toplo priporočamo. Mogoče bo za večino bolj zanimiv z lastnim prevozom in kampiranjem na plaži, ampak za nas z otrokom in omejenim časom je bil enodnevni izlet dovolj.

Brisbane

Za vse nevedneže, ne izgovori se Brisbejn ampak Briszbn. Smo bili hitro in večkrat popravljeni :). Briszbn je luštno mesto z dokaj majhnim središčem. Nikakor se ne more primerjati z veličino Sydneya in pompoznostjo Melbourna. Vsekakor pa ima svoj čar. Tukaj sva obiskala prijatelje iz Slovenije, ki so šli s trebuhom za kruhom in tam tudi uspeli. Lepo je pisati o zgodbah o uspehu :). Robi nama je razkazal Briszbn, čigar center ni kaj večji od Ljubljane. Imajo zastonj ladjico, s katero si lahko iz reke ogledaš vse znamenitosti Briszbna, ampak si moraš vzeti čas. Stvari, ki so zastonj niso vedno optimalne :). Sprehodili smo se po mestu, parku, šli na pijačo, ogledali nočni skyline in se nato tudi hitro poslovili, saj imajo oni službo, mi pa jutranji let v Indonezijo :).

Joj kako hitro je šlo to mimo. Avstralija je res megalomanska. Bili smo v treh različnih časovnih pasovih in na krajih, ki bi z lahkoto lahko bili svoje države, že zaradi raznolikosti. Trije tedni so nam minili kot bi mignil in definitivno imamo v planu vrnitev, da raziščemo še severni del države in morda celo zahodno obalo.

Ah ja. Da ne pozabim. Na poti v Nooso smo se ustavili še v Currumbinu in Tinki (ne Sofiji 🙂 uresničili življenjsko željo. Odgovor je na prvi sliki 🙂