Neverjetna potovanja Sofije, Tinke in Urha

Po Tinkinem tehnično dovršenem »Lonely Planet« vložku o Sydneyu z veliko informacijami sem spet na vrsti jaz, da prevzamem vroče žezlo pisanja našega bloga –  ki ima na dober dan celo 30!!! ogledov, zato je prav, da se potrudim :).

Končno smo prišli do dela, ki se ga je Sofija najbolj veselila – spanje v avtodomu. Nadejali smo se manjšega avtodomčka. Takšnega simpatičnega, z ravno dovolj prostora in ne preveč velikega za vozit. Dobili pa smo avtodom, ki je znotraj večji kot najino zadnje stanovanju v Zalogu. Prva stvar, ki sem jo profesionalno opravil ob prevzemu avtodoma je bila, da sem »nagazil« visoki robnik ob obračanju. Še preden so se lahko v podjetju Apollo dobro obrnili in me okarali, sem že vzel dvema prednost na glavni cesti in odbrzel proti Modri planini™ – naši prvi postaji na dolgi poti do Brisbane-a.

Blue Mountains

Pot nas je peljala visoko v gore, kjer leži mestece Katoomba (pribl. 1000 m). Popoldan smo izkoristili in šli na ogled treh sester – tako se imenujejo trije vrhovi, ki so ostali na gorovju. Ampak pogled na tri sestre ni bil vrhunec. Vrhunec je bil diha jemajoč pogled na dolino iz različnih razglednih točk. Absolutno preobširno za kamero, da bi zajela njeno pompoznost. V Port Phillipu nam je »ranger«, ko smo morali pospraviti kamere zaradi pingvinov, zelo dobro povedal, da so naše oči najboljša kamera. Tukaj to zagotovo drži.

Naslednji dan smo šli že navsezgodaj zjutraj, takoj ko se je odprlo, na »scenic ride« z dvema gondolama (Made in Switzerland) in eno vlečnico. Lahko hodiš v pragozdu med urejenimi potkami in se pelješ iz ene strani kanjona na drugo stran. Absolutno priporočamo. Z eno karto se lahko voziš kolikokrat želiš. Kot vsak kleni Evropejec bi takoj pomislil, kje je »catch«, da je neomejeno število voženj. Jasno nama je postalo, ko sva želela še drugič na gondolo med kanjonoma in se do nje sploh nismo prebili zaradi gruče Kitajcev. Uprizorili so pravo invazijo na gondole. Na praznem parkirišču je naenkrat bilo parkiranih vsaj 20 avtobusov, kjer je ob vetrobranskem steklu visel papirnat karton s pismenkami. Hitro smo pobrali šila in kopita ter odšli proti Dolini Lovcev™ .

Hunter Valley

Hunter Valley najbolj slovi po svoji vinorodni pokrajini. Najdeš lahko res vrhunska rdeča (Shiraz) in bela (Semillon) vina. Ker sem vozil, sva obiskala samo 4 vinske kleti (v 2 dneh). Pljuvam vina pa ne. Nenazadnje sem Korošec, ven pljuvam samo vodo. Od teh štirih bi izpostavila Mount Broke, kjer so naju najprej nasitili, nato pa sva še dobila odlični Shiraz (2017), ki ga ravnokar pijeva ob pisanju bloga. Še bolj pa so nama bila všeč vina pri vinarni Ivanhoe. Prav vsako vino je imelo poln okus. Vzela sva še dve steklenici za na pot in odpravili smo se proti Port Stephensu.

Port Stephens

V Port Stephensu imaš kar nekaj aktivnosti, vožnja z vodnim skuterjem, tobogani, crkljanje skatov, morskih psov in koal, sprehod s kamelami, itd. Veliko stvari skratka lahko delaš tukaj. Nam pa je v oči najbolj padlo deskanje po peščenih sipinah. In to smo tudi obiskali. Sicer ni primerjavi z deskanjem po vulkanu v Nikaragvi (sva bila 2013), ampak Sofiji je bilo zabavno, nama pa tudi. Spet smo bili prvi in smo naredili kar nekaj voženj preden so ponovno uleteli okupatorji iz Kitajske in se začeli nespretno spuščati po gladkem pesku. Spet smo se pobrali. Nekako smo začeli razumeti, zakaj pravimo, da »jih je kot Kitajcev«,

Mogoče še beseda o našem avtodomu. Po 1200 prevoženih kilometrih sva že dobro seznanjena in spoprijateljena. Jaz mu dam več prostora pri zavijanju, on pa me ne pusti na cedilu pri prehitevanju. Kot zvezda vetrnica in rak samotar uživava v simbiozi. V drugem delu potovanja bomo videli, če bo najino prijateljstvo trajalo :).