Najprej vam vsem zelima srecno Hari Rayo!!! To pomeni, da je konec ramadana in se lahko muslimani ponovno basejo tudi podnevi. Jeeej. Kar pa hkrati pomeni tudi, da imajo praznik in da je po dezeli vse zasedeno (hostli, prevozi, itd). Malo manjsi jeeeej. Se sreca da imama Tinko, ki je hitrejsa kot marsikateri praznik. 🙂
Po delno preboleli zastrupitvi s hrano sma spet pocasi nasla najin ritem. Prva postaja izven glavnega mesta so bile planjave Cameron Highlands. V dveh neh sva si ogledala toliko kot si navaden turist v enem tednu. Sla sma: na plantazo jagod, adrenalinsko voznjo z jeepom v junglo (po tisti cesti na drugi sliki smo se dejansko peljali!), na ogled najvecje roze na svetu (Rafflesie), v domorodsko vas, na plantazo cajevca, na najvisjo tocko Cameron Highlanda in na farmo metuljev (lastni prevod :).
Naslednja postaja Georgetown! Ta se nahaja na otoku Penang in, ker 5 ur voznje se ni bilo dovolj, si je Tinka zazelela pri 30 stopinjah videti se 4 templje, 3 moseje in 2 cerkvi – vse seveda ZAPRTO! Malce ze razdrazena sva zavila na pijaco v prvi bar z imenom B 92 in ugotovila, da je Dzordztavn res multikulturno mesto. Lastnik bara je namrec Beograjcan, ki je bil eden izmed petih ustanoviteljev slovitega radia B92. Sedaj grema nazaj po nadaljne nasvete in se kaksno pijaco.
Prvi vtisi o Georgetownu: pisana mesanica Indijcev, ki te vabijo v svoje restavracije in trgovine s sariji in Bollywood-skimi filmi ter Kitajcev s trgovinami s “caneki” (kicem) in Malezijcev. Na vsakem ovinku je kak verski objekt ene izmed religij ter seveda polno stantov in restavracij z lokalno hrano, kar pomeni, da vsakih nekaj metrov zavohas drugo dobroto (zal si se ne upava prevec eksperimentirat). Jutri greva na ogled preostalega otoka nabirat dodatne vtise.
Lep pozdrav domov,
Tinka in Urh
Leave a Reply