Ze preckanje meje je bilo poglavje zase in zelo avanturisticno. Vozili smo se po ultra ozkih ulicicah, meja je bila pa kr na trznici. Ceste neasfaltirane in milimetrska voznja mimo stavb, prehitevanje v ovinke, skarjice in se vecji lezeci policaji kot v Mehiki. Cesnja na smetani pa so gvatemalski chicken busi. Ce je registriran za 50 ljudi, jih spravi gor se ziher dvakrat tolko, pa se kaka kura se najde zravn. Je pa zelo poceni.
Po preckanju meje sva prisla direkt do Panajachela (beri panahasel), od tu pa z ladjico cez jezero Atitlan do majhne vasice San Pedro. Po priporocilih Lonely Planeta sva se namestila v baje enem izmed boljsih hostelov v vasi (nocema videt ostalih), stranisce in tus na enem kvadratnem metru, pod tusem odprt steker (zakaj pa ne), ce si sel na vece ti je kapljalo na glavo, ampak za 750 sit na noc, cisto OK:). Ogledalo pa je v Gvatemali ocitno pravi luksuz, zato je Urh ze skoraj podoben Dedku Mrazu.
V SP sva spet srecala najina Juznoafricana, s katerima smo skup prebili vecere ob najnovejsih filmih in koktejlih za 120 SIT (0,50 Eur). Podnevi pa sva jahala konje in se kopala v jezeru. Ker sva se pozabla namazat s soncno kremo, hodima okrog s poljsko zastavo na rokah. Danes sva bila na trznici v Chichi…. (zelo dolgo in zapleteno) in barantala (beri Tinka, ker Urh nima srca da bi zbijal ceno starim gospem) sto na uro. Jutri grema v Flores in na Tikal, slikice pa na zalost v tej rundi odpadejo zaradi gvatemalskega svetlobno hitrega interneta.
PS: Koncno nama je uspelo dodati slikice, viva la Gvatemala!
Lep pozdrav domov
Hombre Urh & Mujer Tinka
Leave a Reply